Veliki podkovnjak
Rhinolophus ferrumequinum
Veliki podkovnjak je največji izmed petih predstavnikov družine podkovnjakov (Rhinolophidae) v Evropi. V Sloveniji poteka njegova severna meja razširjenosti. Vrsta prezimuje predvsem v jamah, za kotišča pa si samice izbirajo tako jame kot kleti ter topla podstrešja cerkva in gradov.
Dejavniki ogrožanja
Ogroža jih predvsem človek, s svojimi nepremišljenimi posegi v njihova zatočišča (prezimovališča, kotišča, začasna zatočišča) in s posegi v prehranjevalne habitate ter selitvene koridorje. Ocenjujejo, da pri nas živi le od 2.000 do 3.000 odraslih velikih podkovnjakov, zato je vsaka sprememba v njihovih zatočiščih zelo resna grožnja. Turistični obiski prezimovališč zagotovo povzročajo prebujanje netopirjev, kar nedvomno prispeva k manjši možnosti preživetja posameznih živali do pomladnih mesecev. Motnje na kotiščih preko poletja niso nič manj škodljive in ogrožajo predvsem možnost preživetja mladičev. Med drugim velike podkovnjake ogroža preganjanje iz zatočišč, obnove stavbnih zatočišč ob nepravem času in na neprimeren način, drobljenje prehranjevalnega habitata (npr. gozdov, gozdnih robov, mejic, obrežne vegetacije, ekstenzivno obdelane kmetijske površine) ter uničevanje selitvenih koridorjev (kot so npr. mejice).
Aktivnosti v projektu
Za izboljšanje stanja ohranjenosti tako velikega podkovnjaka kot preostalih vrst netopirjev, bomo v projektu poskrbeli za varovanje njihovih obstoječih zatočišč in prehranjevališč. Grad Borl je najpomembnejše znano poletno zatočišče in kotišče vrste v SV Sloveniji, zato bomo tekom projekta zagotovili primerne pogoje za ohranjanje kotišča. Z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomenu ohranjanja netopirjev, habitatov in naravnih rečnih procesov bo vzpostavljena izobraževalno-interpretacijska vsebina.
Kaj lahko mi naredimo za izboljšanje stanja ohranjenosti netopirjev?
- Ohranjajmo mejice, obrežno vegetacijo ter spodbujajmo ekstenzivno kmetijstvo.
- V sadovnjakih ne uporabljajmo lepljivih plošč, saj se lahko nanje prilepi tudi netopir.
- Postavimo jim netopirnico v naši bližini, v zavetrju. Zgradimo jo sami (http://www.sdpvn-drustvo.si/po...;
- Ne osvetljujmo njihovih zatočišč in hkrati prispevajmo k zmanjšanju svetlobnega onesnaževanja.
- Ohranjajmo njihova zatočišča.
- Ne motimo jih na prezimovališčih in kotiščih.
- Pridobimo znanje o netopirjih. Delimo ga najprej. Znebimo se strahu.
Zakaj potrebujemo netopirje?
Netopirji v Evropi se prehranjujejo z nočno aktivnimi žuželkami in številnimi drugimi nevretenčarji, kot so: pajki, strige itd. Kar pomeni, da uravnavajo njihovo številčnost. Med njimi je mnogo tudi takih, ki se rade polastijo naše zelenjave, sadja itd. V Ameriki je raziskava pokazala, da lahko mali rjavi netopir, ki tehta le 8 gramov, v eni uri poje 600 komarjev in drugih žuželk.
Iztrebki netopirjev (gvano) so odlično gnojilo, predvsem za listnato zelenjavo.
Netopirji so pokazatelj stabilnosti in ohranjenosti okolja, saj so na vrhu prehranjevalne verige.
