Foto: Martin Vernik

Škrlatni kukuj
Cucujus cinnaberinus

Škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus) je po ocenah sodeč le eden izmed 6000 različnih vrst hroščev v Sloveniji. Živi pod lubjem starejših odmrlih stoječih ali ležečih dreves, zlasti topolov (Populus), vrb (Salix), brestov (Ulmus), hrastov (Quercus), jesenov (Fraxinus), javorjev (Acer), divjega kostanja (Aesculus), robinije (Robinia) in lipe (Tilia). Posebej pomembna so odmrla debelejša drevesa, saj je v slednjih številčnost larv in odraslih osebkov bistveno večja. Prehranjuje se z odmrlo lesno biomaso, pleni pa tudi ličinke drugih hroščev. Škrlatni kukuji v največji meri poseljujejo ohranjene vlažne nižinske gozdove, z veliko odmrle biomase.

Dejavniki ogrožanja

Škrlatnega kukuja ob Dravi ogroža zmanjševanje površin starejših gozdnih sestojev z večjim deležem odmirajoče lesne mase, odstranjevanje oslabljenih, starih ter odmirajočih dreves in sušic (stoječih debel).

Aktivnosti projekta

Ugodno stanje vrste škrlatni kukuj se bo vzpostavilo z izboljšanjem stanja habitata vrste, in sicer z vzpostavitvijo mreže območij brez gospodarjenja z gozdovi (tj. mreža ekocelic brez gospodarjenja). Na ta način bodo na območju enakomerno povečane površine starejših gozdnih sestojev z večjim deležem odmirajoče lesne mase, ki je nujna struktura habitata vrste.

Galerija

Kaj lahko mi storimo za izboljšanje ohranitvenega stanja škrlatnega kukuja in drugih ogroženih hroščev?

  • Ohranjajmo stara drevesa v gozdnih sestojih.
  • Ne posegajmo v gozdne potoke in ne sekajmo obrežne lesne vegetacije.
  • Pri gospodarjenju v gozdu puščajmo delež odmrle lesne biomase v gozdovih.

Zakaj potrebujemo hrošče?

Hrošči so red žuželk, ki opravlja najrazličnejše funkcije v ekosistemu in s tem zagotavljajo ugodne življenjske pogoje za številne druge organizme. So opraševalci, sodelujejo pri razgrajevanju biomase, kar omogoča nastanek prsti, mnoge vrste so plenilske in pomagajo, tudi nam, pri kontroli vrtnih škodljivcev.

Viri in literatura

Barve

Pisava

Ostalo