Močvirski krešič
Carabus variolosus
Hrošči predstavljajo kar tretjino vseh danes poznanih vrst na Zemlji. Močvirski krešič (Carabus variolosus) je le eden izmed njih. Po ocenah v Sloveniji živi okoli 6000 različnih vrst hroščev, mnoge med njimi so endemiti, ki živijo le v naših kraških jamah in nikjer drugje na svetu. Močvirski krešič je v Sloveniji še splošno razširjena, vendar redka vrsta. Prebiva v manjših, naravno ohranjenih gozdnih potokih in ozkih pasovih izjemno vlažnega obrežja. Tak močvirni listnat gozd poraščajo sestoji vrb (Salix sp.), črne jelše (Alnus glutinosa), velikega jesena (Fraxinus excelsior), bukve (Fagus sylvatica) in belega gabra (Carpinus betulus).
Dejavniki ogrožanja
Obdobja suše lahko močvirskega krešiča zelo prizadenejo, zlasti v razvojnem stadiju bube, ko se zaradi izsušitve smrtnost izredno poveča ali pa se pojavijo napake v razvoju. Njihov prostor za razmnoževanje in razvoj od jajčeca preko ličinke in bube do odrasle živali, je prostorsko zelo omejen. Njegov obstoj dodatno ogroža človek, predvsem z neustreznim gospodarjenjem v poplavnih gozdovih in s posegi v gozdne potoke. Posegi v močvirna in zasenčena okolja gozdnih potokov botrujejo k zmanjševanju in drobljenju življenjskega prostora vrste.
Aktivnosti projekta
Z namenom ohranjanja močvirskega krešiča bomo v projektu poskrbeli za obnovo in ohranitev vodnih in kopenskih habitatov ter njihovo povezanost. Izboljšali bomo vodnatost in pretočnost nekaterih zasutih in suhih rečnih rokavov in zagotovili več vode v močvirnih in poplavnih gozdovih. S tem bomo prispevali tudi k zmanjšanju poplavne ogroženosti območja, pa tudi dvignili ozaveščenost lokalnega prebivalstva in obiskovalcev, zakaj moramo ohranjati močvirne in poplavne gozdove ter naravne gozdne potoke.
Galerija
Kaj lahko mi naredimo za ohranitev in izboljšanje življenjskega prostora močvirskega krešiča in drugih ogroženih hroščev?
- Pri gozdnem gospodarjenju puščamo del odmrlih dreves v gozdu. Z ohranjanjem sušic in podrtic poskrbimo ne le za ohranitev življenjskega prostora ogroženih hroščev, pač pa tudi drugih organizmov, ki skrbijo za naravno ravnovesje in zdrav gozd.
- Dreves ob brežinah vodotokov ne sekamo, saj preprečujejo erozijo in izhlapevanje vode iz potokov v sušnih mesecih. Tako ohranjamo dobro stanje tudi za močvirskega krešiča.
- Ne posegamo v gozdne potoke z novimi gozdnimi prometnicami. V potoke ne mečemo lesnih ostankov in vej, saj s tem povzročamo poplavno nevarnost, uničujemo pa tudi življenjski prostor močvirskega krešiča. Tudi lesa ne smemo skladiščiti v strugah potokov.
- Ohranimo poplavne gozdne površine in počasi mezeče potoke v gozdu. Močvirnih površin in poplavnega gozda ne izsušujmo in ne gradimo drenažnih jarkov. Gozd dobro zadržuje viške vode in preprečuje poplavno nevarnost, z ohranjanjem močvirnega gozda pa bomo ohranili tudi močvirskega krešiča.
- Vodotokov ne onesnažujmo, v priobalnem pasu vodotokov pa ne uporabljamo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Tako bomo ohranili naravno ravnovesje, ugoden življenjski prostor za vodne nevretenčarje, dvoživke in ribe.
Zakaj potrebujemo hrošče?
- Hrošči so red žuželk, ki opravlja najrazličnejše funkcije v ekosistemu in s tem zagotavljajo ugodne življenjske pogoje za številne druge organizme. Mnoge vrste hroščev so v naravi nepogrešljive. So opraševalci, sodelujejo pri razgrajevanju biomase, kar omogoča nastanek prsti, mnoge vrste so plenilske in pomagajo pri kontroli vrtnih škodljivcev. Tudi krešiči so plenilske vrste, ki se hranijo z drugimi nevretenčarji, rakci, drugimi žuželkami in mehkužci.
- Močvirski krešič je pokazatelj ohranjenosti prvobitnih gozdnih potokov. Zelo je občutljiv na urejanje in utrjevanje vodotokov, zajezitve in izsuševanje potokov in gozdnih površin. Z uničevanjem naravnih vodotokov, utrjevanjem, onesnaženjem in sečnjo obrežne zarasti uničimo njegov življenjski prostor, zato kmalu izgine.
