Kačji potočnik
Ophiogomphus cecilia
Kačji potočnik je eden izmed 73 do sedaj v Sloveniji popisanih vrst redu kačjih pastirjev (Odonata). Prebiva v nižinskih rekah, ki imajo vsaj deloma ohranjeno naravno rečno dinamiko, najdemo pa ga tudi v večjih potokih. Medtem ko ličinke živijo v mirnejših delih vodotokov, zakopane v mivkasto ali peščeno dno, so odrasli kačji potočniki močni in hitri letalci, ki jih pogosto vidimo na sredini vodotoka. Samci so nadvse teritorialni in jih lahko opazujemo, kako posedajo po bregu brežin. O življenju samic je malo znanega, saj jih raziskovalci največkrat videvajo le ob levitvi.
Dejavniki ogrožanja
Kačjega potočnika ogroža uničevanje habitata. Poleg regulacije vodotokov ga ogrožajo tudi uničevanje in urbanizacija brežin ter onesnaževanje vodotokov. Za ohranjanje te vrste je zato nujno varovanje ustreznih vodnih in kopenskih habitatov ter njihove povezanosti.
Aktivnosti projekta
V projektu bomo izboljšali hidromorfologijo rečne struge na območju morfološko monotonih grajenih struktur. Posredno bomo prispevali tudi k povečanju lokalne vrstne pestrosti. Z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomenu ohranjanja kačjega potočnika, njegovih habitatov in naravnih rečnih procesov, bo vzpostavljena izobraževalno-interpretacijska vsebina.
Zakaj potrebujemo kačje pastirje?
Kačji pastirji vplivajo na številčnost žuželk v naravi, med drugim odrasli osebki uspešno plenijo komarje.
So pomembni bioindikatorji – visoka vrstna raznolikost kačjih pastirjev je zgovoren dokaz o ohranjenosti širšega vodnega in obvodnega življenjskega okolja.
Kaj lahko mi naredimo za izboljšanje stanja ohranjenosti kačjih pastirjev?
- Varujmo reke, potoke, mlake in druge vodne habitate.
- Ne onesnažujmo voda.
- Ohranjajmo obrežni pas z naravno vegetacijo.
- Ohranjajmo mejice in ekstenzivne travnike. Kopenski habitati so pomembni kot prehranjevalni habitati.
- Omejujmo regulacije ter spodbujajmo renaturacije, preprečujmo zmanjševanje prodonosnosti rek in se usmerimo k ponovni vzpostavitvi rečne dinamike.
