Foto: Marko Zabavnik

Bober
Castor Fiber

Bober je bil pri nas v preteklosti splošno razširjen, žal pa sredi 18. stoletja z lovom iztrebljen. Uspešna naselitev bavarskih bobrov l. 1996 na Hrvaško je omogočila vrnitev vrste tudi na naše ozemlje. Njegove sledi prisotnosti lahko zaznamo vzdolž Drave, Mure, Krke, Kolpe in nekaterih drugih slovenskih rek.

Bober živi v in ob celinskih vodah (jezerih, močvirjih, potokih in rekah). Stoječi vodni habitati (jezera, ribniki) so za bobra ugodnejši kot reke. Za njegovo stalno prisotnost na območju je ključno, da ima vodo in rastlinsko hrano na voljo skozi vso leto. Osnovni kopenski habitat bobra so obrečna vrbovja. V takem habitatu se izogne konfliktom s človekom in doseže večjo rodnost. Tako je ohranjanje lesne obrežne zarasti ob rekah ključnega pomena za vzdrževanje zdrave populacije bobrov.

Dejavniki ogrožanja

Bobra ogroža predvsem odstranjevanje lesne obrežne zarasti, zasipavanje in sušenje nekdanjih rokavov rek, mrtvic ter depresij. Pogosta težava je tudi bližina kmetijskih površin neposredno ob vodotokih, saj je v teh primerih več konfliktov s človekom. Na neugodno populacijsko stanje bobra namreč nemalokrat negativno vpliva človek z nedovoljenimi posegi in aktivnostmi, kot so: lov, zastrupljanje, zavestno odstranjevanje, poškodovanje in uničevanje brlogov, bobrišč, rovov, jezov itd.

Aktivnosti projekta

V projektu bomo vzpostavili nove in obnovili nekdaj obstoječe vodne habitate (mrtvice, rečne rokave, depresije) ter spodbudili razvoj lesne obrežne zarasti. Posredno bomo prispevali tudi k ugodnejši mikroklimi območja in k povečanju lokalne vrstne pestrosti. Z namenom osveščanja prebivalstva o pomenu ohranjanja bobra, njegovih habitatov in naravnih rečnih procesov, bo vzpostavljena izobraževalno-interpretacijska vsebina.

Galerija

Zakaj bobra potrebujemo?

Bober je vplivna vrsta vodnih ekosistemov, saj s svojo aktivno prisotnostjo spreminja značaj rek in potokov. Ustvarja in vzdržuje mokrišča, povečuje pestrost habitatov in s tem pozitivno vpliva na številne rastlinske in živalske vrste. Prispeva k ugodnejši lokalni mikroklimi. Bobrovo delovanje pozitivno vpliva tudi na obrežni rastlinski pas, ki ga je človek zlasti v kmetijski in urbani krajini močno skrčil. Obrežno lesno rastlinje pomlajuje, obnavlja in mu ustvarja prostor.

Z gradnjo jezov bober upočasni vodni tok, povzroči razlitje vode in posledično združbo tekočih voda zamenja združba stoječih voda, kar vpliva na vrstno sestavo nevretenčarjev, ptic, dvoživk in rib. Bobrov jez nudi ribam skrivališče, za njim pa mladice najdejo več hrane. Jezovi ribam ne preprečujejo selitev. Bober povečuje površino mokrišč, ki predstavljajo naravne čistilne naprave voda in omogočajo napajanje podtalnice. Pomembno vpliva na kemizem vode. Bobrovi jezovi upočasnjujejo vodni tok, poveča se sedimentacija, zniža se nivo dušika, fosforja in ogljika, ki se akumulirajo v anaerobnih sedimentih. Mikroorganizmi za jezom odstranjujejo težke kovine iz vode. Za jezom se nevtralizirajo baze in kisline, ki jih prinese voda. Bober z mešanjem voda te kemične procese še pospešuje in s tem pospešuje čiščenje voda.

Bober ima pri vzdrževanju mokrišč in čiščenju voda neverjeten pozitiven učinek, ki daleč presega škode, ki jih bobri na območju povzročijo. V Latviji so ocenili, da je prečiščevanje voda, ki je posledica bobrovih dejavnosti, ocenjeno na 1,43 milijarde evrov.

Kaj lahko mi naredimo za izboljšanje stanja ohranjenosti bobra?

  • Ne onesnažujmo voda.
  • Ohranjajmo širok pas obrežnega rastja.
  • Bobra ne preganjajmo. Ne uničujmo njegovih bobrišč in jezov!
  • Spoznajmo ga. Ne bojmo se ga. Je rastlinojeda žival, ki ne ogroža ribjih populacij.

Viri in literatura

Barve

Pisava

Ostalo