
Naravovarstven pomen reke Drave
Reka Drava med Mariborom in mejo pri Središču ob Dravi ima značaj ravninske reke. Na tem območju je reka Drava z obrečnim prostorom prava zakladnica biotske raznovrstnosti in zato eno izmed naravovarstveno najpomembnejših območij v Sloveniji. Reka s svojim tokom oblikuje raznovrstna življenjska okolja, ki se izmenjujejo na majhnem prostoru, hkrati pa se zaradi rečnega delovanja nenehno spreminjajo. Območje reke Drave je del evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. Drava in območja ob Dravi niso določena le kot varstvena območja Natura 2000, ampak tudi kot zavarovana območja in naravne vrednote.
Zakaj so habitati mnogih ogroženih vrst v in ob Dravi v neugodnem stanju?
Z utrditvami brežin ter hidroenergetsko izrabo reke Drave se je bistveno zmanjšala intenzivnost hidromorfoloških procesov. Nekdanje naravno premeščanje struge, oblikovanje stranskih in mrtvih rokavov ter mrtvic je danes praktično ustavljeno. Zaradi spremenjenega pretočnega režima in velike količine mulja, ki se odlaga ob pojavu visokih voda ter padca podtalnice, se nekdanji rokavi, mrtvice in depresije zasipavajo, sušijo in zaraščajo. Zaradi za prod neprehodnih hidroenergetskih zajezitev se je drastično zmanjšalo tudi premeščanje proda. Posledično je bistveno zmanjšana intenziteta nastajanja in premeščanje prodišč, le-ta pa se hkrati izredno hitro zaraščajo. Zmanjšuje se tudi učinkovitost zadrževanja vode ob poplavah.
Opisane hidrološke in hidromorfološke spremembe imajo vpliv tudi na gozdove, kjer pogosto več ne prihaja do pomlajevanja z lokalno značilnimi avtohtonimi drevesnimi vrstami. Zaradi trendov bodisi intenzifikacije bodisi opuščanja kmetijske rabe se zmanjšuje tudi obseg in slabša ugodno stanje travniških habitatnih tipov ter poslabšuje habitat vrst, vezanih na kulturno krajino.