Prodišča na Dravi

Skalna travišča na bazičnih tleh – prodišča
Alysso-Sedion albi

Skalna travišča uspevajo na preperelem kamnitem površju ali na peščeni podlagi na karbonatnih ali silikatnih tleh, kjer se pogosto pojavlja erozija. V nižinskem svetu se ta habitatni tip izraža predvsem v obliki prodišč. To so prodnate ali peščene rečne naplavine (prodniki različnih velikosti, pesek in mivka), ki jih prenaša in odlaga rečni tok s svojo transportno močjo. Prodišča so začasni in izrazito dinamični življenjski prostori, saj reke ob visoki vodi material odnašajo, na istem mestu pa odlagajo nov material. Rastišča so, kljub občasni obilici vode, izredno suha, topla in sončna, praviloma z malo hranili in plitvo prstjo. Rastlinsko združbo posledično sestavljajo enoletnice in sukuletne rastline. Večina prodišč nastane na notranjih delih rečnih zavojev, medtem ko na zunanjih delih reka material odnaša. Kadar se material odlaga sredi struge, se rečni tok razcepi v več manjših strug.

Dejavniki ogrožanja

Rečna dinamika je danes popolnoma predrugačena, saj se je zaradi utrjevanja brežin in izgradnje hidroelektrarn prodonosnost znatno zmanjšala. Pretok proda preko zajezitev je praktično ustavljen. Prodišča so se posledično začela zaraščati. Mnoge živali in rastline pa so zato izgubile svoj življenjski prostor. Dodatno, negativno, na ta dinamičen življenjski prostor vpliva še nedovoljen in nenadzorovan odvzem proda.

Aktivnosti projekta

Izboljšanje ohranitvenega stanja prodišč bo omogočeno z ukrepi spodbujanja hidromofoloških procesov in s čiščenjem prodišč (z odstranitvijo zarasti) ter mobilizacijo proda. Z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomenu ohranjanja prodišč in naravnih rečnih procesov bo vzpostavljena izobraževalna interpretacijska vsebina.

Galerija

Kako lahko pripomoremo k ohranjanju habitatnega tipa in k vrstni pestrosti le tega?

  • Ne odvažajmo proda s prodišč.
  • Spomladi in zgodaj poleti ne motimo ptic, ki na prodiščih gnezdijo.

Ali ste vedeli?

  • Čiščenje zarasti na prodiščih ne obnavlja le dragocenega življenjskega prostora za mnoge živalske in rastlinske vrste, temveč pripomore k večji poplavni varnosti, saj povečuje pretočne sposobnosti struge.
  • Prodni nanosi delujejo kot filter, ki mehansko in kemično prečisti vodo.
  • Dravska prodišča so najpomembnejše gnezditveno območje za dve ogroženi vrsti ptic v Sloveniji: malega deževnika in malega martinca. Jajca odložita v malo globel med prodom, ki jo posteljeta z ostanki olesenelih rastlin. Mali deževnik svoje gnezdo pripravi blizu večjega kamna ali manjše rastlinice, ki staršem služi kot smerokaz, da ga lažje ponovno najdejo.

Viri in literatura

Barve

Pisava

Ostalo