Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh
Festuco-Brometalia
Habitatni tip polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (HT_6210*) je polnaravni habitatni tip, ki je nastal kot posledica tradicionalne rabe prostora s pašo in košnjo. To so travniki in pašniki na apnencih, dolomitih, redkeje na flišu ali peskih in starih prodiščih. Njihova rastišča so suha, svetla in topla, podlaga je nevtralna ali rahlo bazična, z malo hranili. Ne prenesejo močne vlage, kakor tudi ne zastajanja vode, potrebujejo plitva, hitro odcedna tla.
Nekoč je bil to eden najbolj razširjenih tipov travišč v Sloveniji. Razvil in ohranjal se je kot rezultat ekstenzivne rabe travniških površin, ki predstavljajo pomemben ekosistem in so eno najbolj pestrih ter raznolikih območij z izredno biotsko pestrostjo. Na kvadratnem metru takega travišča lahko najdemo tudi do 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst. Na takšnih rastiščih med drugim cvetijo redke divje rastoče orhideje ali kukavičevke.
Dejavniki ogrožanja
Zaradi zaraščanja in spreminjanja travišč v gozd na eni strani ter preveč intenzivne obdelave v kmetijske namene (prepogosta košnja, baliranje travne silaže, intenzivna paša in pretirano vnašanje hranil z gnojenjem ter spreminjanje travišč v njivske površine) na drugi strani, so travišča danes ena najbolj ogroženih življenjskih prostorov, z največjim upadanjem biotske raznovrstnosti. Polnaravna suha travišča med drugim ogroža opuščanje ekstenzivne rabe kmetijskih površin ter intenzivno razraščanje površin z tujerodnimi invazivnimi rastlinskimi vrstami.
Projektne aktivnosti
Vloga kmeta in njegova ekstenzivna dejavnost (predvsem ekstenzivna košnja in paša živine) je pri ohranjanju, izboljšanju in pri ponovni vzpostavitvi ciljnega habitatnega tipa nepogrešljiva. Za izboljšanje stanja ohranjenosti polnaravnih suhih travišč bomo zato ponovno vzpostavili travišča; z odstranitvijo lesne biomase, invazivnih tujerodnih rastlin, z renaturacijo travne ruše ter z ekstenzivnim upravljanjem površin. Ugodno stanje polnaravnih suhih travišč bo na območju pozitivno vplivalo tudi na številne druge Natura 2000 vrste. Z namenom ozaveščanja prebivalstva o pomenu ohranjanja polnaravnih suhih travišč in njihove vrstne pestrosti in bo vzpostavljena izobraževalna interpretacijska vsebina.
Galerija
Kako lahko pripomoremo k ohranjajo habitatnega tipa in k vrstni pestrosti le tega?
- Za krepitev travnate ruše in za vzpostavitev vrstno pestrih travnikov lahko travnato rušo okrepimo z dosejevanjem lokalnega avtohtonega senenega drobirja iz ekstenzivno upravljanih travnikov, na katerih niso prisotne tujerodne invazivne rastline (kot so, npr.: žlezava nedotika, orjaška zlata rozga, japonski dresnik). Na ta način pospešimo vzpostavitev lokalno značilnih vrstno pestrih travnikov.
- Na travnikih poskrbimo za zmerno košnjo. Z namenom ohranjanja vrstne pestrosti na suhih traviščih priporočamo košnjo enkrat do dvakrat na leto. Opazujmo travnik in cvetlice. Prvo košnjo priporočamo šele v juniju, po semenitvi trav in odcvetu divjih orhidej.
- Košnja travnika naj ne poteka krožno od zunanje strani travnika proti notranjosti. Temveč od sredine travnika navzven ali iz ene strani travnika proti drugi. Slednje omogoča pticam in drugim živalim možnost umika ter s tem veliko več možnosti za njihovo preživetje.
- Na pašnikih uvedimo čredinke, med katerimi prestavljamo živino. Hkrati spremljamo posledice številčnosti živine na pašniku. Na čredinki se naj ne pojavljajo gole zaplate zemlje kot posledica preveč intenzivne paše, saj tako prihaja do erozije tal.
- Dosledno odstranjujmo tujerodne invazivne vrste.
- Trave ne mulčimo, temveč jo kosimo in jo spravimo kot seno.
Ali ste vedeli, da …
- na kvadratnem metru polnaravnega suhega travišča, kjer je upravljanje ekstenzivno, lahko opazujemo tudi do 80 različnih rastlinskih in živalskih vrst;
- v Sloveniji uspeva kar 79 vrst in podvrst orhidej;
- orhideje zaradi posegov v naravo (izsuševanje in uničevanje mokrišč, gnojenje in zaraščanje travnikov), spadajo med ogrožene rastline. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam iz leta 2002 zajema tudi 65 rastlinskih vrst iz družine kukavičevk (Orchidaceae). Med njimi je 6 vrst zaradi ogroženosti uvrščenih med prizadete vrste (E), 46 med ranljive vrste (V), 12 med redke vrste (R), ena pa je domnevno izumrla vrsta (Ex?)